Ko sem začel delati kot vodja proizvodnje v srednje velikem podjetju, sem hitro ugotovil, da je bil sistem planiranja prej precej slab. Delo se je razporejalo sproti, naloge so se nekako uskladila, vendar ni bilo nekega dobrega reda. Zaradi tega so bili roki velikokrat zamujeni, kar seveda ni bilo dobro za podjetje. Zamujanje po navadi pomeni, da pride tudi do izgub denarja, zaradi česar sem vedel, da bo potrebno za planiranje proizvodnje narediti veliko. V kolikor se namreč to ne bi uredilo, sem menil, da bomo prišli samo do izgub. 

Dela sem se lotil precej konkretno. Naredil sem si dober načrt, ter sem premislil, kaj vse bo potrebno vključiti v planiranje proizvodnje. Vedel sem, da bo potrebno vključiti sledenje zalogam, kapacitete strojev, razpoložljivost ljudi in dejanskim časom izvedbe posameznih nalog.

Za vse to pa sem rabil dober sistem z nekim ERP modulom, prilagojenem naši panogi. To v bistvu ni bilo tako težko, saj sem imel v glavi, kaj vse je potrebno organizirati za planiranje proizvodnje, ter sem samo sledil temu. Ko pa mi je nato končno uspelo vzpostaviti ta sistem, pa sem opazil ogromne spremembe. Najbolje se mi je zdelo očitno to, da je bila zaposlena ekipa manj izgubljena. Kader je točno vedel kaj mora narediti, kje se lotiti dela in kdaj. Prej, predno smo imeli sistem za planiranje proizvodnje, se mi je namreč zdelo, da določeni zaposleni na momente sploh niso vedeli, kaj morajo delati. Na ta način je proizvodnja potekala veliko bolj tekoče, kar je pomenilo, da smo končno dosegli vse tiste roke, ter projekte zaključili pravočasno. 

Tako mi je res uspelo dvigniti podjetje, z preprostim sistemom za planiranje proizvodnje. Zelo sem vesel, da je bila rešitev v bistvu tako enostavna, ter je zahtevala le nekaj organiziranosti, s katero smo lahko končno spravili podjetje v red, tako kot mora biti. …