Ko sva kupila stanovanje, sem bila navdušena nad tlorisom, svetlobo, celo nad starimi parketi, ki so imeli svoj čar. Edina stvar, na katero sploh nisem bila pozorna, so bila notranja vrata. Zdelo se mi je, da so vrata pač vrata, dokler se ne začneš vsak dan spotikati ob škripanje, težko zapiranje in barvo, ki se nikakor ne ujema s prostorom. Priznam, nekaj mesecev sem to ignorirala, ker so bile vedno pomembnejše stvari na seznamu.

Potem pa je nekega jutra partner zaprl vrata spalnice in me s tem glasom skoraj spravil iz postelje. Tisti trenutek sva se samo pogledala in vedela, da je čas za spremembo. Odpravila sva se v salon, da bi izbrala nova notranja vrata, in tam se je moje mnenje povsem spremenilo. Nisva več gledala samo vrat, ampak občutek, ki ga ustvarijo v prostoru. Barve, teksture, svetloba, tišina – vse je postalo pomembno.

Ko so nova notranja vrata končno prišla, sem bila presenečena, kako zelo spremenijo prostor, še preden jih sploh odpreš. Čudovito so se zlila z belimi stenami, prostor je deloval bolj eleganten, bolj povezan. Najbolj pa sem opazila nekaj nenavadnega: kot da so stanovanje optično razširila. Svetloba je drugače padala skozi steklene dele, vse je bilo bolj mehko.

Največja razlika pa je bila v občutku vsakdanjika. Nič več loputanja, nič več borbe z nabreklimi okvirji, nič več škripanja. Zvečer, ko zaprem vrata spalnice, imam občutek, da sem v popolnoma svojem svetu. Zjutraj, ko jih odprem, prostor nežno zaživi. In to je nekaj, česar prej nisem niti opazila.

Zdaj vedno prijateljem rečem: ko prenavljate, ne podcenjujte, kaj pomenijo notranja vrata. Niso samo prehod med sobami. So del udobja, estetike in miru, ki ga doživljaš doma.

Ko danes stopim skozi naša nova vrata, imam občutek, da sem končno uredila tudi tisti del doma, ki je dolgo čakal, da ga vzamem resno. Za tiste, ki ste v podobni fazi prenove, priporočam, da najprej preučite možnosti in materiale – kliknite na predloge notranjih vrat ter si ustvarite izhodišče za izbor. Notranja vrata res naredijo večjo razliko, kot si mislimo.…