Če opravljate delo na višini so premični odri najbolj praktična in varna rešitev

Delo na višini je zelo specifično, še posebej če nanj gledamo z vidika varnosti. Pri tem je potrebno poskrbeti predvsem za dovolj varno okolje, ki omogoča nemoteno in varno izvajanje del. Pri tem so nam v pomoč tudi premični odri, ki so za opravljanje del na višini najbolj praktična in varna rešitev.

Delo na premičnih odrih je popolnoma varno. Kot pa že ime pove, jih je mogoče premikati iz enega mesta na drugega. Edini pogoj pri tem je, da je površina vodoravna in brez morebitnih neravnin, ki bi lahko ovirale premikanje tovrstnih odrov. 

Lastnosti kakovostnih premičnih odrov

Za delo na višini je varnost vsekakor na prvem mestu. Zato je pomembno, da so premični odri izdelani iz najbolj kakovostnih materialov. Običajno je to aluminij, ki mora zadovoljiti standardom DIN EN 1004. za večino premičnih odrov velja, da so modularni in pogosto zložljivi, zato so zelo enostavni za postavljanje in zlaganje.

Zasnova premičnih odrov omogoča, da z njimi lahko dosežemo različne višine. Največja dopustna višina je običajno zapisana v navodilih. Da lahko premične odre premikamo, imajo nameščena vodljiva kolesa z zavorami, zato ni strahu, da bi se med delom premični odri po nepotrebnem premikali.

Kaj je potrebno upoštevati pri postavljanju premičnih odrov

Čeprav so premični odri enostavni za postavljanje, pa se tega lahko loti le strokovno usposobljeno osebje. Največja dopustna višina na prostem je 8 m , v notranjih prostorih pa 12 m, kar je določeno v navodilih za postavitev.

Pomembno je, da je površina na mestu postavitve popolnoma ravna in tudi dovolj trdna. Po montaži morajo biti premični odri vedno natančno pregledani, kar pomeni, da so varni za uporabo. Na premične odre je dovoljeno stopati le na mestih, ki so za to predpisani, če pa se na njih nahajajo osebe ali predmeti, jih ne smemo premikati,

Domači sok aronije naših sosedov

Pri nas smo sosedje zelo povezani, tako si med seboj še kako radi pomagamo, to nam je v veselje. Ko je prišle čas, da je sosed moral obirati aronijo in jo je imel res veliko, smo mu priskočili na pomoč. Vsi se dobro zavedamo, kako je sok aronije zdrav in tako smo vedeli, da bomo tudi mi imeli nekaj od tega, ker bomo lahko kupili domači sok aronije, pri katerem smo sodelovali. 

Tako smo en teden obirali aronijo, vsi smo imeli modre prste in ko smo končali, so iz aronije naredili sok. To je bila edina rešitev, ker je aronije bilo res veliko. Seveda smo vsi sosedje dali naročilo, koliko bomo kupili soka, ker smo vedeli, da boljšega soka na trgu ne bomo ne bomo dobili. 

Ko je bil sok aronije končan in ko smo prišli po sok, da ga kupimo, nas je sosed presenetil in vsem, ki smo pomagali dal sok aronije zastonj. Ne znam vam povedati, kako lep občutek je to, čeprav se še kako zavedaš, koliko truda in stroškov je bilo potrebno, da se je sok aronije naredil in se po drugi strani ne počutiš dobro, da ga dobiš zastonj. 

Tako smo bili vsi priskrbljeni z aronijo, vrnili pa smo mu na ta način, da smo mu dali naše dobrote. Tako delamo že leta in leta, gajbice dobrot potujejo pri vseh sosedih in prav lepo je živeti med takšnimi ljudmi. Nikoli si nisem predstavljal, da bom tako živel, ker sem kot otrok prihajal iz bloka, kjer smo bili med seboj vsi skregani. Sedaj pa živim v naselju, ko smo tako zelo povezani med seboj. 

Tudi pri nas je sok aronije na mizi vsako jutro. Otroci ga obožujejo, prav tako ga pijeva midva z midva z ženo, ker se zavedava, kako je zdrav in seveda, kako naraven je.

Meditacija mi pomaga, da uredim svoje misli

Veliko dogodkov ti lahko v življenju povzroči stres, zato je dobro, da človek ve, kaj mora storiti, da se sprosti in poskrbi za zdravje. Meni osebno je prišla prav meditacija, čeprav se z njo nisem srečala leta in leta. Šele v srednjih letih, ko sem zamenjala službo, sem kar hitro videla, da mi stres povzroča težave in da na dolgi rok to ne bo dobro. Tako sem se odločila, da moram nekaj storiti. 

Nisem človek, ki bi trikrat na teden hodil na telovadbo, ali pa bi hodil na fitnes. Vse to mi jemlje preveč časa, tako da mi je na določen način ostala meditacija, ki mi vzame ravno toliko časa, da lahko še naprej živim, kot sem vajena. 

Prepričana sem, da če bi mi tudi meditacija vzela preveč časa, se tudi z njo ne bi ukvarjala. Šla sem na tečaje, kjer so mi povedali, kako se meditacija izvaja, tudi sama sem povedala, da ne bom hodila na skupno meditacijo, ampak jo bom izvajala sama doma. 

Lahko rečem, da je to bil načrt, kako bom to speljala. Morala sem naštudirati, kdaj mi pravzaprav paše, da izvajam meditacijo in kdaj imam čas. Ugotovila sem, da mi meditacija paše zjutraj, ko imam mir in čas. Takrat se resnično lahko posvetim sebi in me nihče ne moti, moje telo pa je umirjeno in spočito. 

Mogoče bi bilo dobro meditacijo izvajati tudi zvečer, ko je telo utrujeno in bi tako poskrbela za boljše spanje, vendar zvečer sama žal nimam časa, da bi jo lahko izvajala, ker me otroci okupirajo in tako ne najdem mirnega prostora, da bi se lahko sprostila. 

Odkar je meditacija postala del mojega življenja, se je vse spremenilo, sem bolj mirna, imam več energije, stvari vidim bolj bistro in moje telo se enostavno počuti dobro. Stres znam kontrolirati in to je zame zmaga. 

Kaj je mladostna sladkorna bolezen

Kako pomembno je zdravje se zavemo komaj, ko začnemo imeti težave. Zagotovo veste, da se sladkorna bolezen deli na več vrst oziroma na več tipov. Ste morda kdaj slišali za mladostno sladkorno bolezen? To je v resnici sladkorna bolezen tipa 1, ki se je v preteklosti imenovala mladostna sladkorna bolezen. A ne glede na poimenovanje je razlog za previsoko glukozo v tem primeru odpoved beta trebušne slinavke. Posledično to pomeni popolno pomanjkanje inzulina.

Mladostna oziroma sladkorna bolezen tipa 1 se praviloma najpogosteje pojavi po 30. letu starosti. Neredko pa je povzročena avtoimunsko. To pomeni, da obrambni sistem v telesu zaradi napake v delovanju uniči lastne beta celice. Tako izostanejo vsi učinki inzulina, krvi sladkor pa seveda nenadzorovano poraste.

Bolezen, ki se lahko razvije v zelo kratkem času

Znano je, da se sladkorna bolezen tipa 1 lahko razvije v relativno zelo kratkem času. To pomeni po nekaj tednih ali mesecih. Prizadete osebe ob tem najpogosteje navajajo slabost pa tudi utrujenost. Obenem se pojavi še izrazita žeja pa tudi nenehno uriniranje, tudi ponoči. To spremlja še hitro hujšanje.

Takoj, ko je sladkorna bolezen odkrita, je potrebno pričeti z ustreznim načinom zdravljenja, in sicer s pomočjo inzulina. Takšno zdravljenje traja do konca življenja.

Kaj pa je starostna sladkorna bolezen

Drugi tip sladkorne bolezni so nekoč imenovali tudi starostna sladkorna bolezen. Že iz imena lahko sklepamo, da se takšna vrsta bolezni praviloma razvije v kasnejšem življenjskem obdobju. Večinoma se sladkorna bolezen tipa 2 razvije med 60. in 70 letom starosti.

Pogosto se takšna bolezen pojavi pri ljudeh s prekomerno telesno težo oziroma pri vseh tistih, ki uživajo preveč nezdrave prehrane in se ob tem še premalo gibljejo. Neprimerne prehranske navade in povsem neaktiven način življenja pogosto izvirajo že iz otroštva oziroma iz mladostniškega obdobja. Sicer pa je tovrstna sladkorna bolezen veliko bolj dedno pogojena, kot sladkorna bolezen tipa 1. Nekateri strokovnjaki so celo mnenja, da bi se takšna bolezen tipa 2 zagotovo pojavila pri vsakem med nami, če bi živeli dovolj dolgo časa.

Naredila sem si popoln načrt, kako bo profesionalna nega obraza, polepšala moj obraz

Že nekaj časa se sprašujem in raziskujem, kakšna nega obraza je najboljša za mojo vrsto kože. Predvsem bi pa rada našla nego, ki bi mi osvežila kožo, da bi še malo odlašala preden obiščem kakšno estetsko kirurgijo. Saj vem, da me na dolgi rok vseeno pričakuje obisk lepotnih posegov, pa vseeno zakaj bi prehitevala, če morda ne potrebujem. Veliko je posegov, od preventivnih do kurativnih, in vsak obljublja enak rezultat. 

Moj načrt, ki ga bom najverjetneje preizkusila, oziroma nega obraza, ki jo bom nadgradila bo verjetno takšna. Najprej bom odšla na temeljito čiščenje kože in na dimanatni pilng, da odstranim vse nečistoče in vso odmrlo kožo na obrazu. Po vsem prebranem menim, da bodo približno štirje obiski dovolj. Nato bom počakala kakšen mesec, da se mi koža malce umiri in bo nega obraza le tista, ki jo bom izvajala doma potem pa naprej.

Ko bo zopet čas, da nadaljujem, pa se bom odločila, ali bom najprej preizkusila fotopomaljevanje ali pa bo zmagala kisikova nega obraza. Morda ne bi bilo slabo, da bi si najprej privoščila kisikovo terapijo in potem šele fotopomlajevanje. Do takrat imam še kar nekaj časa, da se odločim, kako se bo nega obraza nadaljevala in mislim, da bo kar zadnji vrstni red zmagovalen.

Odločam se tudi za kakšno bolj kakovostno kremo za obraz, da bi bila takšna strokovna nega obraza podprta tudi doma, ampak ne vem če nimam že dovolj vsega primernega. Že dlje časa uporabljam le ekološke pripravke in moram reči, da mi ta nega obraza kar odgovarja.

Počakati moram le, da minejo ti vroči poletni dnevi, da ne bom imela težav zaradi sonca. Po večini posegih, se bom namreč morala izogibati sonca in res ne bi bila rada v teh prijetnih dneh v senci, če ne potrebujem tega. Kljub temu da vem, da bo takšna nega obraza naredila najverjetneje odlično spremembo, imam vseeno rada svobodo uživanja.

Hialuronska kislina in njene splošne lastnosti

Kaj je hialuronska kislina, najverjetneje že veste. Toda, ali poznate prav vse njene splošne lastnosti? V prvi vrsti je zanjo značilno, da ima sposobnost za vezanje vode. Nase lahko veže izjemno velike količine vode, in sicer kar do šest litrov na gram. Posledično hialuronska kislina lahko vpliva na čvrstost vezivnega tkiva ter na bolj čvrst videz kože.

Za hialuronsko kislino je značilna tudi visoka viskoznost. Tako zagotavlja pravilno delovanje sklepov, in to ne glede na to, ali je gib močan ali pa hiter. Deluje namreč kot mazilo za vse sklepe v našem telesu.

Spodbujanje celične migracije

Dejstvo je, da je celična migracija pomemben dejavnik za delovanje našega telesa. Da se celice lahko prosto gibajo, poskrbi hialuronska kislina, in sicer tako da povečuje razdaljo med celicami. To je ključnega pomena za obnavljanje tkiva. Obenem pa hialuronska kislina omogoča dobro oskrbo s hranilnimi snovmi ter kisikom.

Ne nazadnje pa hialuronska kislina omogoča še odpornost proti pritisku. Tkivo, ki vsebuje tovrstno snov, je veliko bolj stabilno ter manj stisljivo. Posledično to pomeni, da bolje vzdrži pritisk. Tako na primer hialuronska kislina skrbi, da medvretenčne ploščice lahko nosijo velik delež telesne teže.

Redna uporaba hialuronske kisline

Ko smo mlajši, naše telo samo proizvaja hialuronsko kislino. S staranjem se počasi začne upočasnjevati njen nastanek. Poveča pa se njeno razpadanje. To pa se kaže v znakih staranja kože. Zaradi pomanjkanja vlage v naši koži, se okoli ustnic in oči pojavijo prve gube. V tem primeru se še kako zelo splača poseči po izdelkih oziroma kremah, ki vsebujejo hialuronsko kislino.

Ker pa hialuronska kislina v našem telesu dokazano ves čas razpada, je potrebna redna uporaba izdelkov, ki vsebujejo tovrstno snov ali pa manjši poseg. Le na takšen način se jo namreč lahko obnavlja, vaša koža pa posledično ostaja povsem lepa pa tudi nadvse mladostnega videza.

Lamelne zavese in popoldanski počitek

Doma imamo lamelne zavese, in ko se odločim, da se bom malo odpočil, jih zagrnem in zaspim. Živimo sicer v mestu in mimo naše hiše gre cesta, tako da se lahko vidi tudi v notranjost hiše, če seveda želiš videti in gledaš v našo smer. Moja služba ima tri urnike:

  • Dopoldan,
  • Popoldan,
  • Ponoči.

Tako je moje spanje različno. Včasih me nekdo vpraša, ali sem kaj izmučen, ker imam tako različni urnik, pa lahko rečem, da ne, ker vedno poskrbim, da dovolj spim. Ko imam nočno delo, potem si zagrnem lamelne zavese in zaspim za nekaj ur. Tako sem se navadil. Je pa bil problem, ko še nisem imel montirane lamelne zavese in je bilo v hiši preveč svetlobe. Sprva sem bil prepričan, da mene to ne bo motilo, potem pa sem videl, da nisem mogel tako trdno zaspati, kot pa če bi imel popolno temo. 

Ko so bile lamelne zavese montirane, pa sem si lahko privoščil tisti pravi spanec, ki sem ga seveda potreboval.

Moji urniki so res različni, tako že sosedje vedo, če so zagrnjene lamelne zavese, da enostavno ne zvonijo na glavnem vhodu, ker vedo, da spim. To sem jim tudi povedal, ker nisem hotel, da me takrat nekdo moti in tega so se vsi počasi tudi navadili.

Pri meni so lamelne zavese res praktične, zraven pa mi še polepšajo prostor. Se spominjam prej, ko jih nisem imel, kako je bil sam prostor pust, sedaj pa je veliko lepši. 

Če nimate zaves, si privoščite lamelne zavese, ker vam ne bo žal. To so zavese sodobnega časa in bodo še kar nekaj časa. 

Opornice za koleno lahko pomagajo, da se vrnete nazaj v dolino

Koleno me že nekaj časa boli, a imam preveč rad hribe, da ne bi hodil v hribe, če tudi me boli koleno. Tako so opornice za koleno vedno v mojem nahrbtniku, če bi bolečina bila prehuda, da bi mi mogoče, katera pomagala. 

Tokrat sem šel zahtevno turo, še sam nisem vedel, da je tura tako zahtevna, ker je bila pot neprestano v hrib. Na vrhu sem si vzel kar nekaj časa, da sem se spočil, koleno me ni bolelo in opornice za koleno nisem potreboval. 

Kmalu sem se odločil, da grem nazaj, ker sem hotel priti domov malo prej. Po 20 minutah hoje navzdol, pa je koleno začelo boleti. Tako zelo me je bolelo, da sem se moral ustaviti. No, pa so prišle v uporabo opornice za koleno, ko sem že mislil, da jih ne bom potreboval. Malo mi je bilo čudno, zakaj me koleno, ko sem šel gor ni čisto nič bolelo in sedaj ko grem dol, me tako zelo boli. 

Tega si nisem znal razložiti, a vsak nov korak je bil naporen. Tako sem upal, da mi bodo opornice za koleno pomagale in da bom le prišel v dolino. To pa je bila naporna pot, tako zelo me koleno ni še nikoli bolelo in res je bila pot samo navzdol, če bi mogoče bilo le kaj ravnega, bi se koleno lahko spočilo, tako pa sem moral skozi dol in to je bilo za koleno preveč, še opornice za koleno skoraj niso pomagale. 

Ta tura je bila prehuda, če hočem še hoditi v hribe, bom moral izbirati lažje poti, predvsem ne tako strme, ker mi opornice za koleno ne pomagajo tako zelo, da bi lahko rekel, da bi lahko še naprej hodil po težkih poteh in tako strmih. Strmine mi ne pašejo, sedaj bom izbiral manj naporne poti. 

Predavanja na temo kosti in sklepi človeškega telesa

Pri predmetu anatomija smo imeli predavanje na temo kosti in mišice. Profesor nam je povedal najprej koliko kosti telo vsebuje in kako se delijo. Predavanje je bilo zanimivo, saj je profesor uporabljal veliko slikovnega gradiva. S seboj sem imela tudi človeški atlas, kjer sem opazovala človeško telo in si lažje predstavljala profesorjevo razlago. S seboj sem imela tudi zvezek, kjer sem napisala naslednja poglavja kosti:

  • Zgornjega dela telesa
  • Spodnjega dela telesa
  • Glave

Pod vsako poglavje sem pisala pomembne informacije in si označevala na kaj je profesor dajal poudarek. Rekel je, da bodo v izpitu tudi vprašanja glede živčnega sistema, mišic ter prebavil. Skoncentrirano sem poslušala njegovo razlago, saj je bilo veliko nove snovi, ki sem se je morala naučiti. Najprej smo obdelali kosti in sklepe zgornjega dela telesa, nato srednjega dela in na koncu še spodnjega in okončine. Zanimivo je bilo slišat, da jih je samo v stopalih ogromno število. 

Skrbno sem si delala izpiske in v atlasu podčrtovala ter pripisovala ključne besede. Profesor je zahteval, da poznamo tudi njihova latinska imena. Glava mi je že pokala od toliko novih informacij, sedaj pa še to. Na srečo govorim italijanski jezik, kar je stvari rahlo olajšalo. Sošolko sem vprašala ali moramo vedeti samo latinska imena kosti ali tudi sklepov. Odgovora ni vedela, zato sem vprašala še profesorja. Rekel je, da je potrebno znati oboje, saj bodo na izpitu tudi taka vprašanja. 

Zaskrbelo me je kako si bom zapomnila vsa imena kosti in sklepov, saj do izpita ni bilo veliko časa. Takoj ko sem prispela domov, sem pričela z učenjem. Šla sem skozi svoje zapiske in jih še enkrat prebrala. Da bi se čimbolje pripravila na izpit, sem iz človeškega atlasa prepisala še latinska imena kosti in sklepov. Poleg tega pa sem se mogla naučiti še vsa ostala poglavja.

Kako je razstrupljanje telesa umirilo moje neprespane noči

Ko mi je kolegica prvič povedala za razstrupljanje telesa nisem vedela o čem govori. Nisem vedela, da lahko kaj storimo za naše telo na tak način. Vsak dan namreč zaužijemo, vdihujemo ali nanašamo na kožo najrazličnejše toksine in tako zastrupljamo telo. Seveda tudi naši organi sami poskrbijo za razstrupljanje telesa na dnevni ravni, a mu včasih lahko pomagamo. Limfni sistem in ledvica poskrbijo, da se iz telesa izločajo snovi, katere za nas niso več uporabne in celo škodljive.

Ob čaju sva se pogovarjale o njeni rutini in kaj ona počne za razstrupljanje telesa in tako pripomore k boljšemu zdravju. Povedala je, da je temu namenila tri tedne. Prebrala je kar nekaj literature na to temo in ugotovila, da je na voljo nekaj metod. Sama pa je poskusila najprej s tem, da je iz svoje prehrane izločila:

  • Alkohol
  • Kavo
  • Meso in mesne izdelke
  • Mleko in mlečne izdelke

Povedala je, da se je že po nekaj dneh bolje počutila. Opazila je, da boljše spi in ima več energije. Povedala je, da ji razstrupljanje telesa ni povzročilo večjih težav in, da je bilo izločanje teh skupin živil precej enostavno. Najtežje je bilo prenehati piti kavo, saj jo imela zelo rada. Ker ni mogla prenehati hvaliti razstrupljanje telesa, sem se odločila, da poskusim tudi jaz. Začela sem z izločanjem živil kot jih je ona, dodala pa sem več gibanja na prostem. 

Odstranila sem tudi vso toksično kozmetiko in čistila, saj sem res želela razstrupljanje telesa doseči na vseh nivojih. Ko sem začela biti pozorna kaj vnašam v svoje telo, sem se zavedala pomembnosti razstrupljanja. Po nekaj tednih sem tudi jaz opazila veliko razliko v mojem počutju. Tudi jaz sem lažje spala, imela sem veliko več energije in na splošno sem bila boljše volje. Definitivno priporočam razstrupljanje telesa vsem, ki bi se raje boljše počutili.